-
1 memory
['meməri]plural - memories; noun1) (the power to remember things: a good memory for details.) spomin2) (the mind's store of remembered things: Her memory is full of interesting stories.) spomin3) (something remembered: memories of her childhood.) spomin4) (the time as far back as can be remembered: the greatest fire in memory.) kar ljudje pomnijo5) (a part of computer in which information is stored for immediate use; a computer with 8 megabytes of memory)•- memorize- memorise
- from memory
- in memory of / to the memory of* * *[méməri]nounspomin, sloves (posmrtni)to call to memory — poklicati komu v spomin, spomniti setechnical memory store — skladišče informacij (v stroju, ki obdeluje podatke) -
2 embalm
(to preserve (a dead body) from decay by treatment with spices or drugs: The Egyptians embalmed the corpses of their kings.) balzamirati* * *[imbá:m]transitive verbbalzamirati; odišaviti; figuratively ohraniti v spominu -
3 go down
1) ((with well/badly) to be approved or disapproved of: The story went down well (with them).) biti dobro/slabo sprejet2) ((of a ship) to sink: They were lost at sea when the ship went down.) potopiti se3) ((of the sun or moon) to go below the horizon.) zaiti4) (to be remembered: Your bravery will go down in history.) ostati v spominu5) ((of places) to become less desirable: This part of town has gone down in the last twenty years.) propadati* * *intransitive verb zaiti, zahajati (sonce); utoniti; odnehati; propasti, propadati; (s)plahneti; colloquially končati, zapustiti univerzo; ostati v spominu; ( before) pokleknitiit doesn't go down with me — tega ne verjamem; ne ugaja mi -
4 remembrance
noun (the act of remembering or reminding: a statue erected in remembrance of the dead.) spomin* * *[rimémbrəns]nounspominjanje, pomnjenje, pámetenje, pametovanje; spomin (of na); spominekremembrances plural (naročeni) pozdravito call s.th. to s.o.'s remembrance — spomniti koga na kajto come to s.o.'s remembrance — priti komu na miselto have s.th. in remembrance — imeti kaj v spominuto hold s.o. in fond remembrance — imeti, obdržati koga v lepem spominu -
5 retain
[rə'tein]1) (to continue to have, use, remember etc; to keep in one's possession, memory etc: He finds it difficult to retain information; These dishes don't retain heat very well.) obdržati2) (to hold (something) back or keep (something) in its place: This wall was built to retain the water from the river in order to prevent flooding.) zadržati* * *[ritéin]transitive verbobdržati, čvrsto držati, zadržati; ohraniti; ne vrniti; rezervirati (sedež), zaarati si, dati aro; zagotoviti si usluge, zlasti odvetnika, s predhodnim dogovorom ali plačanjem; zapomniti si, ne pozabiti, obdržati v spominuthe bottle still retains the smell of... — steklenica ima še vedno duh po... -
6 treasure
['treʒə] 1. noun1) (a store of money, gold, jewels etc: The miser kept a secret hoard of treasure; ( also adjective) a treasure chest.) zaklad2) (something very valuable: Our babysitter is a real treasure!) zaklad2. verb1) (to value; to think of as very valuable: I treasure the hours I spend in the country.) ceniti2) (to keep (something) carefully because one values it: I treasure the book you gave me.) čuvati kot zaklad•- treasurer* * *[tréžə]1.nounzaklad; bogastvo; figuratively dragocenost, redkost; zakladnica; colloquially zlat človek, biser; colloquially ljubček, ljubicaart s — zakladi umetnosti; vredna umetniška delato amass, to bury a treasure — nakopičiti, zakopati zaklad;2.transitive verb (često treasure up) čuvati (kot zaklad); kopičiti, nabirati si (premoženje itd.); obdržati v spominu (besede itd.), cenitito treasure s.o.'s memory — obdržati koga v lepem spominu -
7 bead-roll
[bí:droul]nounseznam tistih, ki naj bi jih ohranili v spominu; dolg seznam -
8 present
I ['preznt] adjective1) (being here, or at the place, occasion etc mentioned: My father was present on that occasion; Who else was present at the wedding?; Now that the whole class is present, we can begin the lesson.) navzoč2) (existing now: the present moment; the present prime minister.) sedanji3) ((of the tense of a verb) indicating action now: In the sentence `She wants a chocolate', the verb is in the present tense.) sedanjik•- the present
- at present
- for the present II [pri'zent] verb1) (to give, especially formally or ceremonially: The child presented a bunch of flowers to the Queen; He was presented with a gold watch when he retired.) podariti2) (to introduce: May I present my wife (to you)?) predstaviti3) (to arrange the production of (a play, film etc): The Elizabethan Theatre Company presents `Hamlet', by William Shakespeare.) predstaviti4) (to offer (ideas etc) for consideration, or (a problem etc) for solving: She presents (=expresses) her ideas very clearly; The situation presents a problem.) predstaviti5) (to bring (oneself); to appear: He presented himself at the dinner table half an hour late.) prikazati se•- presentable
- presentation
- present arms III ['preznt] noun(a gift: a wedding present; birthday presents.) darilo* * *I [préznt]adjective ( presently adverb)prisoten, navzoč, pričujoč (tudi chemistry); sedanji, tekoč (mesec); figuratively v mislih, pred očmi, živ (to); grammar sedanji, v sedanjiku ( present participle sedanji deležnik); archaic pripravljen, pri rokithe present writer — jaz, pisec teh vrsticto be present at — biti navzoč, prisostvovatieconomy present value — sedanja vrednostII [préznt]nounsedanjost; grammar sedanjik, sedanji čas; plural juridically (ta) dokument, spisfor the present — za sedaj, pravkarjuridically by these presents — po tem dokumentujuridically know all men by these presents — s tem dajemo vsem na znanjeIII [préznt]noundarilo, poklonIV [prizént]nounmilitary merjenje (s puško); prezentiranje (puške), izkazovanje vojaških častiV [prizént]transitive verbdati, obdarovati ( with s čim); ponuditi, vročiti, pokloniti, podariti (to komu); predstaviti koga (to komu), vpeljati koga (at pri); nuditi, kazati (vesel obraz); economy predložiti (račun, ček); juridically vložiti (tožbo, prijavo), ovaditi (prestopek); pokazati, prikazati (igro, film); predlagati, priporočiti (koga za službo); military prezentirati (puško), meriti (at na)to present o.s. — priti, prikazati se, predstaviti se, priglasiti se ( for k), priti k izpitu -
9 rake
[reik] 1. noun1) (a tool which consists of a usually metal bar with teeth at the end of a long handle, used for smoothing earth, gathering eg leaves together etc.) grablje2) (any similar tool: a croupier's rake in a casino.) grabljica3) (the act of raking: to give the soil a rake.) grabljenje2. verb1) (to smooth or gather with a rake: I'll rake these grass-cuttings up later.) grabiti2) ((often with out) to remove the ashes from (a fire) with a poker etc.) izgrebsti3) (to fire guns at (a target) from one end of it to the other: The soldiers raked the entire village with machine-gun fire.) prerešetati•- rake up* * *I [réik]noungrablje, grabljice, grebljica; strgača, strgalo (za čiščenje čevljev od blata)II [réik]transitive verbgrabiti; zgrniti, zgrinjati, zbrati (together, up skupaj); odnesti, prenesti, prepeljati (z vozom) (off, away); poravnati, očistiti z grabljami (up, over); figuratively zbirati, donašati ( from od, iz); prekopati, brskati po, iskati ( for); military & nautical streljati (na daljavo), tolči, biti z ognjem; intransitive verb premetati, prekopati, povsod (pre)iskati, prebrskati (among, in med, v); (o oknu) gledati nato rake one's memory — brskati v svojem spominu za...to rake a ship military obsuti ladjo s topovskim ognjemthe window rakes the mountain range — okno gleda na gorsko verigo;III [réik]1.nounnagnjenost, nagib, poševna ravnina, poševen položaj (jambora), naklonhe wears his hat at a rake — on nosi klobuk postrani;2.transitive verbnagibati, nagniti, poševno postaviti; intransitive verb biti nagnjen, poševen; nagibati se (o ladji, jamboru itd.)IV [réik]nounlahkoživec, razuzdanec, nečistnik, razvratnežV [réik]intransitive verb hunting (o psu) s smrčkom ob tleh zasledovati sled; (o lovu s sokoli) leteti za divjačino; zgrešiti divjačino; hiteti, divjati, vihrati -
10 rankle
[ræŋkl]intransitive verb poetically vneti se, gnojiti se, peči (o rani), (še naprej) boleti, glodati, ne se pozdraviti, poslabšati se; (iz)gristi se; ostati v slabem spominu -
11 recollection
[-ʃən]1) (the act or power of recollecting.) spomin2) (something that is remembered: My book is called `Recollections of Childhood'.) spomin* * *[rekəlékšən]nounspomin, spominjanje (of na); pomnjenjerecollections plural spomini; zbranost misliit is in my recollection that... — spominjam se, da... -
12 record
1. ['reko:d, -kəd, ]( American[) -kərd] noun1) (a written report of facts, events etc: historical records; I wish to keep a record of everything that is said at this meeting.) poročilo2) (a round flat piece of (usually black) plastic on which music etc is recorded: a record of Beethoven's Sixth Symphony.) gramofonska plošča3) ((in races, games, or almost any activity) the best performance so far; something which has never yet been beaten: He holds the record for the 1,000 metres; The record for the high jump was broken/beaten this afternoon; He claimed to have eaten fifty sausages in a minute and asked if this was a record; ( also adjective) a record score.) rekord4) (the collected facts from the past of a person, institution etc: This school has a very poor record of success in exams; He has a criminal record.) kartoteka, dosje2. [rə'ko:d] verb1) (to write a description of (an event, facts etc) so that they can be read in the future: The decisions will be recorded in the minutes of the meeting.) zapisati2) (to put (the sound of music, speech etc) on a record or tape so that it can be listened to in the future: I've recorded the whole concert; Don't make any noise when I'm recording.) posneti3) ((of a dial, instrument etc) to show (a figure etc) as a reading: The thermometer recorded 30°C yesterday.) zabeležiti4) (to give or show, especially in writing: to record one's vote in an election.) vpisati•- recorder- recording
- record-player
- in record time
- off the record
- on record* * *I [rékɔ:d]1.nounzapis, zabeležba; pismeno poročilo; dokument, listina, spričevalo, figuratively priča; spomin, spominska plošča, spomenik; register, seznam, tabela; protokol, zapisnik; registracija; gramofonska plošča; sport rekord; plural spisi, akti, arhiv; osebna preteklost, karakteristikaon record — pismeno zabeleženo, dokazanooff the record American neslužbeno, zaupno, ne za objavoa bad record — slab sloves, slaba karakteristikapolice record, criminal record — kazenski registerto bear record to — pričati, dokazovatito beat (to break, to cut) a record — potolči, zrušiti rekordit is on record — zapisano je (v zgodovini itd.)to hold the record — imeti, držati rekordto keep record of — zapisovati, beležiti (dohodke in izdatke); voditi protokolto leave, to place on record — dati službeno protokoliratito set up a record — postaviti rekord;2.adjectiverekordenII [rikɔ:d]1.transitive verb(pismeno) (za)beležiti, zapisati, vpisati, vnesti, registrirati; protokolirati; juridically vnesti v zapisnik, dati na protokol; posneti na gramofonsko ploščo; govoriti v fonograf; obvestiti, informirati o čem; obdržati v spominu; archaic (ustno) poročatithe thermometer recorded 10° below zero — termometer je zabeležil 10° pod ničloher voice has been recorded by the gramophone — njen glas je bil posnet na gramofonsko ploščo;2.intransitive verbregistrirati; (o pticah) peti; dati se posneti (na gramofonsko ploščo) -
13 retention
[rə'tenʃən](the act of retaining: the retention of information.) ohranitev* * *[riténšən]nounzadržanje, pridržanje (tuje lastnine, zneska), obdržanje (v spominu), spomin; retencija; medicine zadrževanje, zastoj v telesu ( of urine urina) -
14 retrace
[ri'treis](to go back along (a path etc) one has just come along: She lost her keys somewhere on the way to the station, and had to retrace her steps/journey until she found them.) iti po isti poti nazaj* * *[ritréis]transitive verbvoditi nazaj (to k); slediti nazaj, iti po istih sledeh nazaj; ponavljati, ponovno preiti (kaj) v mislihto retrace events in one's memories — v duhu obujati pretekle dogodke, spomineto retrace s.th. in one's memory — rekonstruirati kaj v svojem spominuto retrace one's steps (way) — vračati se po isti poti; figuratively preklicati svoje ukrepe -
15 retrospect
[rétrouspekt]1.nounpogled nazaj, v preteklost; vračanje, poseganje nazaj (to na, v); odnos, razmerje; retrospektivna sila, retroakcijain the retrospect — v spominu;2.intransitive verb & transitive verbnazaj gledati; razmišljati o; živeti v spominih; poklicati v spomin; napotiti (to na) -
16 sacred
[séikrid]adjective ( sacredly adverb)ecclesiastic svet, posvečen, bogu prijeten; nedotakljiv; časten; cerkven, biblijski, verski, duhoven; namenjen, izključno primeren kaki osebi ali namenu; figuratively vreden spoštovanja, kot se izkazuje svetim stvarem; (redko) prekletsacred to the memory... — posvečeno spominu...to hold s.th. sacred — imeti kaj za svetosacred cow — sveta krava, figuratively nekaj svetega, nedotakljivega, sakrosanktnegasacred music — cerkvena, dúhovna glasbasacred weed slang botany sporiš; tobakSacred Writ religion sveto pismo, biblijasacred place juridically grob -
17 speak
[spi:k]past tense - spoke; verb1) (to say (words) or talk: He can't speak; He spoke a few words to us.) govoriti2) ((often with to or (American) with) to talk or converse: Can I speak to/with you for a moment?; We spoke for hours about it.) govoriti z3) (to (be able to) talk in (a language): She speaks Russian.) govoriti4) (to tell or make known (one's thoughts, the truth etc): I always speak my mind.) povedati5) (to make a speech, address an audience: The Prime Minister spoke on unemployment.) govoriti•- speaker- speaking
- spoken
- - spoken
- generally speaking
- speak for itself/themselves
- speak out
- speak up
- to speak of* * *[spi:k]1.intransitive verbgovoriti, besediti; imeti govor; pogovarjati se (with, to z; about, of o); izraziti se; music (o glasbilih) dati glas od sebe, slišati se, zadoneti; dati se čutiti; (o portretu) biti kot živ; nautical signalizirati, dati znak; British English dati glas, oglasiti se (o psu);2.transitive verb(iz)reči, izgovoriti, povedati, govoriti (kaj); izražati, izjaviti, najaviti; dokazovati, pričati, potrditi, pokazati; nautical poklicati (ladjo)generally (strictly) speaking — splošno (točno, strogo) povedano (vzeto)roughly speaking — v grobem (približno, grosso modo) povedanonot to speak of... — da (niti) ne govorimo o...nothing to speak of — nič važnega, ni vredno niti omembeto speak back — (nazaj) odgovarjati (na očitke ipd.)to speak by the book — govoriti z rokopisa, čitati (govor), govoriti s točnim poznavanjemto speak bluntly — naravnost, brez ovinkov govoritito speak by the card — z veliko natančnostjo govoriti, biti precizento speak in s.o.'s cast — prekiniti kogato speak comfort to... — imeti tolažilne besede za...my dog speaks only when I order him — moj pes zalaja le, če mu ukažemto speak in s.o.'s ear — komu (kaj) prišepniti na uho, skrivaj govoriti s komto speak for s.o. — govoriti komu v korist, reči dobro besedo za kogathat speaks for itself — to govori samo za sebe, tega ni treba (še) pojasnjevati (priporočati)I found nobody to speak to — nikogar nisem našel, da bi z njim govorilto speak by hearsay — govoriti, kar smo od drugih slišalithis speaks a man of honour — to kaže (izdaja) človeka, ki ni brez častito your praise be it spoken... — v vašo pohvalo bodi povedano...you might as well speak to a stone figuratively prav tako bi lahko govoril stenito speak to — govoriti komu, potrditi kajI cannot speak to the truth of that — ne morem z gotovostjo reči (jamčiti), da je to resto speak volumes for — jasno (prepričljivo) govoriti za, pričati o, dokazovati (kaj)who is speaking? — (pri telefonu) kdo je pri aparatu?, kdo govori (tam)? -
18 well-remembered
[wélrimémbəd]adjectivedobro (za)pomnjen; ki je ostal v dobrem spominu -
19 blackout
1) (a period of darkness produced by putting out all lights: Accidents increase during a blackout.) izpad toka, zatemnitev2) (a ban (on news etc): a blackout of news about the coup.) prekinitev3) (a period of unconsciousness: He has had several blackouts during his illness.) globoka nezavest4) (a brief, temporary loss of memory, as when an actor forgets his/her lines.) luknja v spominu5) ((also outage) a period of a general power failure.) zatemnitev6) ((in the theatre) the putting out of the stage lights at the end of a scene etc.) zatemnitev -
20 from memory
(by remembering; without using a book etc for reference: He said the whole poem from memory.) po spominu
См. также в других словарях:
spomín — a m (ȋ) 1. ed. sposobnost človeka, da lahko predstave, misli, podatke v zavesti ohrani, obnovi: spomin mu odpoveduje, ekspr. peša; zanesti se na svoj spomin; imeti dober, slab, zanesljiv spomin / ekspr. če me spomin ne vara, sem to dekle že… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obdržáti — ím dov. (á í) 1. narediti, da kaj ne gre iz prijema, se ne oddalji: ujel je konja za povodec in ga obdržal; obdržal ga je, čeprav se mu je z vso silo trgal iz rok; obdržati z rokami, zobmi / pajčevina je muho komaj obdržala / hotel mu je izbiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ohraníti — in ohrániti im dov. (ȋ á ā) 1. narediti, da ima kaj dalj časa svoje bistvene lastnosti, značilnosti: ohraniti predmete nepoškodovane; ohraniti sadje čez zimo / ohraniti sadju vitamine; taki izdelki se ohranijo samo v suhem prostoru 2. narediti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pokloníti — klónim dov. (ȋ ọ) 1. nav. ekspr. dati komu kaj a) v last brez plačila: poklonil mi je sliko; pokloniti komu kaj za rojstni dan / v osmrtnicah zahvaljujemo se vsem, ki ste mu poklonili vence in cvetje / vso svojo ljubezen je poklonila otrokom b) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
práznik — 1 a m (á) 1. dan, ko se navadno ne dela, posvečen kakemu pomembnemu dogodku ali spominu nanj: jutri bo praznik; označiti praznike na koledarju z rdečo barvo; bilo je ravno na praznik; čestitati delovnim ljudem k prazniku, za praznik, ob prazniku; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sláva — e ž (á) 1. splošno priznanje velike vrednosti, veljave: slava mine, ekspr. se razkadi; slava ga je naredila ošabnega; niso mu kratili zaslužene slave; biti željen slave; izkazovati komu čast in slavo slaviti ga / moja pesem naj mu bo v slavo v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trájen — jna o prid., trájnejši (ā) 1. ki je, obstaja, se pojavlja neomejeno dolgo obdobje: dobiti kaj v trajno last; trajna opustitev železniške proge; trajna skupnost ljudi; knjiga trajne vrednosti / trajna rešitev problema dokončna; trajna naselitev… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
véčen — čna o prid. (ẹ̄) 1. ki obstaja brez začetka in brez konca: materija, njena oblika je tudi energija, je večna; večno vesolje / v krščanstvu večna ljubezen, modrost ljubezen, modrost kot božja lastnost, ki nima ne začetka ne konca 2. ki obstaja… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Darijan Božič — (born in Slavonski Brod, Croatia on April 29, 1933) is a Slovenian composer and conductor. Contents 1 Biography 2 Works, musical style, and innovations 3 Works (selective list) … Wikipedia
bezáti — ám [bǝz] nedov. (á ȃ) 1. narahlo drezati v kaj: bezati s paličico v mišjo luknjo; s prstom bezati v nos // grebsti, brskati: bezati po žerjavici; pren. razmišljam in bezam po spominu 2. preh. nadlegovati, dražiti z drezanjem: kar naprej beza psa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
blág — a o prid., blážji (ȃ ā) 1. knjiž. poln dobrote, plemenitosti: bil je blag mož / ta človek je res blaga duša; materino blago srce / to je storil z blagim namenom 2. knjiž. nežen, mil, prijeten: slišati je bilo blage akorde; njen blagi glas; blag… … Slovar slovenskega knjižnega jezika